Zaseben in varen elektronski podpis v brskalniku. Brez nalaganja PDF, brez računa.

Povzetek opisa FreeSign v slovenščini

Kaj je zasebni elektronski podpis (e-podpis)?

Elektronski podpis (na kratko e-podpis, pogovorno tudi digitalni podpis) je elektronski ustreznik lastnoročnega podpisa: dokument pripiše konkretni osebi in potrjuje, da se je ta oseba s podpisom strinjala. V Evropski uniji pravni okvir določa Uredba eIDAS (Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta): elektronskemu podpisu pravnega učinka in dopustnosti kot dokaza ni mogoče odreči zgolj zato, ker je v elektronski obliki ali ker ni kvalificirani elektronski podpis. V ZDA enako vlogo opravljata zakon ESIGN (15 U.S.C. §7001) in UETA.

Zaseben e-podpis je tak, pri katerem vaš dokument nikoli ne pride v oblak ponudnika. Praktično vse znane storitve — DocuSign, Adobe Acrobat Sign, HelloSign, SignNow — vaš PDF naložijo na svoje strežnike, ga shranijo in distribuirajo. FreeSign je edina storitev, ki ustvari pravi elektronski podpis in vsebine vašega dokumenta nikoli ne vidi. Vaš brskalnik ustvari kratek enosmerni odtis datoteke — in to je vse, kar pride do nas. Sam PDF ostane na vašem računalniku.

Kako deluje e-podpis FreeSign v brskalniku?

Celotna podpisna ceremonija poteka pri vas. Šest preprostih korakov:

1. Naložite PDF v brskalnik. Vaš brskalnik ustvari kratek, enoličen odtis datoteke in pošlje samo tega — ne same datoteke. PDF vaše naprave ne zapusti.
2. Vnesete ime in e-poštni naslov. Nastane podpisna ovojnica, ki vaše podatke poveže z odtisom dokumenta in z vašim soglasjem k podpisu.
3. Potrdite e-poštni naslov z enkratno kodo. V vaš poštni nabiralnik pride šestmestna koda. Z njenim vnosom potrdite, da gre res za vas.
4. Podpišete. Vaš brskalnik podpis ustvari lokalno. Hkrati naš strežnik izda enkraten certifikat z vašim imenom in e-pošto — vezan na ta konkreten dokument.
5. Pečat in časovni žig. K dokumentu se pripnejo: kriptografski pečat podpisa, zaupanja vreden časovni žig (neodvisnega ponudnika) in javni časovni dokaz, zasidran v Bitcoin verigi blokov — pečat bo preverljiv tudi čez 10 let, ne glede na to, ali FreeSign še obstaja.
6. Prenesete. Dobite standardni podpisani PDF, ki ga Adobe Reader in drugi običajni programi priznajo kot pravilno podpisanega — brez stika s FreeSign.

Pri naslednjih obiskih — ključ dostopa (passkey). Po prvem podpisu lahko na isti napravi shranite ključ dostopa (passkey), ki ga odklenete z biometrijo ali PIN-om naprave. Naslednje dokumente nato podpišete z dotikom prsta, Face ID, Touch ID ali kodo naprave — brez vnosa kode iz e-pošte. Celotna ceremonija se tako skrči na nekaj sekund in ostaja popolnoma zasebna.

Popoln tehnični opis z diagrami: stran arhitekture (v angleščini). Podrobnosti za napredne uporabnike so tudi na dnu te strani.

Zakaj je zasebnost „brez nalaganja” pomembna

Ker alternativa — pošiljanje PDF ponudniku — pomeni, da kopijo vsakega podpisovanega dokumenta predate tretji osebi. V več kategorijah je to dejavno nevarno:

• NDA (pogodbe o nerazkritju) so dobesedno pogodbe o nerazkrivanju vsebine; naložiti še nepodpisano NDA k tretji osebi pomeni natanko tisto razkritje, ki naj bi ga pogodba preprečila.
• M&A in investicijske transakcije navajajo stranke in zneske že dolgo pred kakršno koli javno objavo.
• Zdravstvena, pravna in kadrovska dokumentacija je predmet predpisov (GDPR, HIPAA, odvetniška molčečnost), ki jih splošni pogoji ponudnika morda spoštujejo, morda pa ne.
• Komunikacija, zaščitena s poklicno molčečnostjo (odvetnik–stranka, zdravnik–bolnik, novinar–vir), lahko to zaščito izgubi v trenutku, ko jo prebere tretja oseba.
• Osebni podatki v smislu GDPR — vsako nalaganje podpisovanega dokumenta z osebnimi podatki ponudniku ustvari pogodbo o obdelavi (čl. 28 GDPR) z vso pripadajočo dokumentacijo. FreeSign te težave ne ustvarja: vsebine dokumenta ne prejmemo, zato nam nobenih podatkov iz njegove vsebine ne zaupate.

Zasebnost FreeSign je strukturna, ne le deklarativna: v naši storitvi tehnično ne obstaja način, da bi nam vsebino datoteke poslali. Celoten diagram arhitekture: stran arhitekture.

Pravni položaj v Sloveniji in Evropski uniji

Čl. 25(1) Uredbe eIDAS določa, da elektronskemu podpisu pravnega učinka in dopustnosti kot dokaza v sodnem postopku ni mogoče odreči zgolj zato, ker je v elektronski obliki ali ker ne izpolnjuje zahtev za kvalificirane elektronske podpise. FreeSign je zgrajen skladno z modelom naprednega elektronskega podpisa (Advanced Electronic Signature, AES) po čl. 26 Uredbe eIDAS (Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta). eIDAS razlikuje tri kategorije podpisa:

• Navadni elektronski podpis (SES, čl. 3, točka 10) — npr. ime, zapisano v podpisu e-pošte. Dokazno dopusten, vendar šibek.
• Napredni elektronski podpis (AES, čl. 26) — podpis, ki izpolnjuje štiri pogoje: enolično je povezan s podpisnikom, omogoča identifikacijo podpisnika, ustvarjen je s sredstvi pod podpisnikovim izključnim nadzorom, in s podpisanimi podatki je povezan tako, da je vsako poznejšo spremembo mogoče zaznati. To je kategorija, v kateri deluje FreeSign.
• Kvalificirani elektronski podpis (QES, čl. 25(2)) — AES, ki ga izda kvalificiran ponudnik storitev zaupanja na kvalificiranem sredstvu (QSCD). Zakon ga zahteva le za ozek nabor poslov (določene vpise v registre, notarske listine).

FreeSign izpolnjuje pogoje za AES iz čl. 26 takole:

• Enolično povezan s podpisnikom — vaš enkraten certifikat vsebuje vaše ime, priimek in e-poštni naslov.
• Omogoča identifikacijo — preverjanje e-pošte z enkratno kodo in vneseno ime ter priimek.
• Ustvarjen pod vašim izključnim nadzorom — ključ, s katerim podpisujete, nastane izključno v vašem brskalniku in nihče drug nima dostopa do njega.
• Povezan s podatki tako, da je sprememba zaznavna — pečat dokumenta in neodvisni časovni dokaz, zasidran v Bitcoin verigi blokov.

V slovenskem pravnem redu okvir dopolnjujejo:

• Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ, Uradni list RS, št. 121/2021 — najnovejša novela izvaja Uredbo (EU) št. 910/2014). ZEISZ ureja operativno plat kvalificiranih storitev zaupanja v RS.
• 51. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) — oblika pogodbe: pogodba ni vezana na obliko, razen če zakon določa drugače, in drugi odstavek 57. člena OZ — pisna oblika je izpolnjena tudi, če stranka pogodbo izpolni v elektronski obliki, ki omogoča določitev vsebine pogodbe in osebe, ki jo je sklenila. V povezavi s priznavanjem elektronskih podpisov po ZEISZ to za napredni elektronski podpis (AES) v civilnem prometu ustvarja dokazno trdno izhodišče.
• 222. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) — listine kot dokaz v pravdnem postopku, vključno z elektronskimi listinami. Čl. 25(1) eIDAS poleg tega prepoveduje odrekati elektronskemu podpisu pravni učinek zgolj zaradi elektronske oblike.

Slovenske posebnosti — praktična opomba. Nekatera področja slovenskega prava zahtevajo posebno previdnost. Na področju delovnega prava predpisuje 17. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami) za pogodbo o zaposlitvi pisno obliko, vendar je ta zahteva varovalne narave in ni pogoj veljavnosti (pogodba o zaposlitvi je veljavna, tudi če ni sklenjena pisno); 40. člen ZDR-1 pa zahteva pisno obliko za konkurenčno klavzulo po prenehanju delovnega razmerja kot pogoj njene veljavnosti, sicer ta nima učinka. Na področju avtorskega prava zahteva 80. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, Uradni list RS, št. 21/1995 s spremembami) pisno obliko za pogodbo, s katero se izključno prenese avtorska pravica. Notarske listine — zlasti prenos lastništva na nepremičninah, darilne pogodbe v notarski obliki in določene oporoke ter pooblastila za posle, za katere se zahteva notarska listina — so iz dometa navadnega in naprednega elektronskega podpisa povsem izvzete in spadajo izključno v pristojnost notarja. Pri pogodbah visoke vrednosti ali netipičnih konstrukcijah se posvetujte z odvetnikom ali notarjem. Za običajno večino zasebnopravnih pogodb velja: AES (napredni elektronski podpis po čl. 26 eIDAS) ima v Sloveniji enako dokazno vrednost kot lastnoročni podpis za veliko večino zasebnopravnih pogodb; QES (kvalificirani elektronski podpis) je strogo potreben le za zgoraj naštete izjeme.

FreeSign ni kvalificirani elektronski podpis (QES) in ponudnik storitve ni kvalificiran ponudnik storitev zaupanja. Katalog dokumentov, ki zahtevajo QES, se v vsaki državi članici EU razlikuje — kar je v Sloveniji dopustno z AES, lahko v Nemčiji, Franciji ali Španiji zahteva QES (in obratno). Zahteva po QES velja izključno v Evropski uniji; v ZDA in v številnih drugih jurisdikcijah te razmejitve ni. V praksi velika večina običajnih poslovnih in zasebnih pogodb — NDA, pogodbe s pogodbenimi partnerji, soglasja, izjave — v nobeni državi članici EU ne zahteva QES. Če slovensko pravo v vašem konkretnem primeru zahteva QES (na primer določena elektronska vlaganja v javne registre, kjer sektorska ureditev izrecno zahteva QES, ali določene elektronske vloge organom javne uprave z izrecno zahtevo po QES), FreeSign tu ni ustrezno orodje.

To besedilo ni pravni nasvet. V dvomu zahtevano obliko preverite pri odvetniku ali skladno z vašimi notranjimi predpisi.

Pravni položaj v ZDA (za čezmejne pogodbe)

Zvezni Electronic Signatures in Global and National Commerce Act (ESIGN, 15 U.S.C. §7001) in Uniform Electronic Transactions Act (UETA, sprejet v 49 zveznih državah ter DC) določata, da „podpisu, pogodbi ali drugemu zapisu ni mogoče odreči pravnega učinka, veljavnosti ali izvršljivosti zgolj zato, ker je v elektronski obliki”. ZDA imajo model ene kategorije — ne razlikujejo med AES in QES. Vsak elektronski podpis, ki izpolnjuje merila ESIGN/UETA, je elektronski podpis.

Za kaj lahko uporabite brezplačni e-podpis?

Za vse, kar obvezno ne zahteva kvalificiranega elektronskega podpisa (QES) ali notarske listine. V praksi je FreeSign odličen za:

• NDA in pogodbe o nerazkritju — klasičen dokument „nikjer me ne nalagaj”. Glejte vodnik za podpis NDA brez nalaganja.
• Pogodbe o zaposlitvi, podjemne in avtorske pogodbe — ponudbe zaposlitve, prenosi avtorskih pravic (z upoštevanjem 80. čl. ZASP za izključne prenose), odpravnine. Pri konkurenčni klavzuli (40. čl. ZDR-1), za katero je pisna oblika pogoj veljavnosti, in pri pogodbi o zaposlitvi (17. čl. ZDR-1, kjer je pisna oblika varovalne narave) priporočamo posvet z odvetnikom glede izbire med AES in QES.
• Pogodbe s pogodbenimi partnerji — okvirne (MSA), naročilnice za izvedbo (SOW), naročila, aneksi, splošni pogoji.
• Sklepi uprave in zapisniki — pisna soglasja, sklepi, posodobitve seznamov družbenikov (z izjemo tistih, za katere se zahteva notarska listina).
• Term sheeti in investicijska dokumentacija — vse razen končnih dokumentov, ki zahtevajo notarsko listino.
• Soglasja po GDPR, zdravstvena soglasja, soglasja staršev, premoženjske izjave.
• Najemne pogodbe (z izjemami, ki zahtevajo posebno obliko).
• Notranji akti, pravilniki, potrditve — dokument nikoli ne rabi zapustiti omrežja podjetja.

Kdaj FreeSign NI primerno orodje

• Posli, za katere zakon zahteva kvalificirani elektronski podpis (QES) — določena elektronska vlaganja v javne registre, kjer sektorska ureditev izrecno zahteva QES, ali določene elektronske vloge organom javne uprave z izrecno zahtevo po QES.
• Posli, za katere se zahteva notarska listina — prenosi lastništva na nepremičninah, ustanovitev zastavnih pravic na nepremičninah, darilne pogodbe v notarski obliki, določene oporoke in pooblastila za posle, za katere je notarska listina obvezna.
• Posli, za katere zakon izrecno zahteva pisno obliko pod sankcijo neveljavnosti — na primer konkurenčna klavzula (40. čl. ZDR-1) ali izključni prenos avtorske pravice po 80. čl. ZASP: pri odvetniku preverite, ali napredni elektronski podpis za izpolnitev formalne zahteve zadošča ali je primernejši kvalificirani podpis. (Pisna oblika pogodbe o zaposlitvi po 17. čl. ZDR-1 je sicer varovalne narave in ni pogoj veljavnosti, a se za trajno hrambo HR dokumentacije pogosto priporoča QES.)

V dvomu zahtevano obliko preverite pri odvetniku. To besedilo ni pravni nasvet.

FreeSign vs DocuSign vs Adobe Sign — primerjava e-podpisov

DocuSign in Adobe Acrobat Sign sta najbolj znani znamki v kategoriji elektronskega podpisa (e-podpisa). Ustvarjata enak standardni podpis PDF kot FreeSign — vendar po poti vaš dokument naložita na svoje strežnike, ga shranita in vam to zaračunavata. Za vse, ki dokumenta ne želijo nalagati v oblak, je FreeSign najboljša brezplačna alternativa DocuSignu za zasebnost: ponuja enak končni rezultat, ne da bi kdaj koli videl vsebino dokumenta, in brez plačljivega paketa.

• Zasebnost: DocuSign in Adobe vaš PDF prejmeta in shranita v svoj oblak. FreeSign prejme samo kratek enosmerni odtis datoteke — sam PDF vašega brskalnika nikoli ne zapusti.
• Kaj na koncu dobite: vse tri storitve ustvarijo enak standardni podpisani PDF, v enakem formatu (PAdES) in z zaupanja vrednim časovnim žigom. FreeSign poleg tega doda neodvisni časovni dokaz, zasidran v Bitcoin verigi blokov — preverljiv tudi, če bi FreeSign prenehal obstajati.
• Zaupanje v Adobe Reader: DocuSign in Adobe Sign sta na komercialnem seznamu zaupanja vrednih ponudnikov Adobe (Adobe Reader takrat rumenega opozorila ne prikaže). FreeSign na tem seznamu ni — ker članstvo stane šestmestne vsote letno. Sam podpis je enako veljaven in enako preverljiv — opozorilo se nanaša izključno na seznam zaupanja, ne na celovitost dokumenta (spodaj razlagamo, kako to rešite).
• Cena: DocuSign se začne pri približno 15 USD na uporabnika mesečno, z mesečno omejitvijo dokumentov. Adobe Acrobat Sign je del plačljivih paketov Acrobat. FreeSign je brezplačen brez omejitev.

Celotne primerjave: FreeSign vs DocuSign · FreeSign vs Adobe Acrobat Sign · vse primerjave.

Kako bo druga stran preverila podpis?

Brez zaupanja v FreeSign. PDF, ki ga je podpisal FreeSign, je popolnoma samozadosten — vse, kar je potrebno za preverjanje, je v sami datoteki:

• Adobe Reader. Odpre datoteko in prikaže plošček podpisa z imenom podpisnika, časom podpisa in informacijo, da dokument ni bil spremenjen. Rumeno opozorilo se nanaša izključno na seznam zaupanja — ne na celovitost podpisa.
• Običajna odprtokodna orodja (npr. openssl, pyHanko) datoteko razčlenijo, preverijo podpis in verigo certifikatov — brez stika s FreeSign. Korak za korakom: vodnik za preverjanje.
• Neodvisni časovni dokaz (OpenTimestamps), zasidran v Bitcoin verigi blokov — pokaže, da je vaš dokument obstajal v določenem trenutku. Preverljiv tudi, če bi FreeSign izginil.
• Preveritelj FreeSign v brskalniku: /verify — isti preizkusi lokalno, če raje povlečete datoteko v brskalnik, kot da uporabite ukazno vrstico. Izvorna koda tega preveritelja je odprtokodna (licenca MIT) in objavljena na GitHubu: github.com/free-sign/verifier — lahko natančno preberete, kaj počne, ga sami zaženete in ga celo namestite na lasten strežnik, če naši kopiji ne želite zaupati.

Kaj pomeni rumeno opozorilo v Adobe Reader?

Adobe Reader stanje podpisa barva po lastnem komercialnem seznamu zaupanja vrednih ponudnikov (Adobe Approved Trust List, AATL). FreeSign upravlja lasten overitelj — vendar na tem seznamu ni (članstvo stane šestmestne vsote letno). Zato Adobe v privzeti nastavitvi prikaže rumeno sporočilo „At least one signature has problems”.

To sporočilo se nanaša na seznam zaupanja, ne na celovitost podpisa. Odprite plošček podpisa v Adobe — isti plošček še naprej potrjuje, da dokument ni bil spremenjen, ter prikazuje ime in priimek podpisnika in čas podpisa.

To lahko ročno popravite z nekaj kliki. Dovolj je, da overitelja FreeSign enkratno dodate v lokalni seznam zaupanja vrednih ponudnikov v Adobe Reader/Acrobat — od tega trenutka Adobe pri vsakem podpisu FreeSign prikaže zeleno ikono namesto rumenega opozorila. Nastavitev traja manj kot minuto in velja za vse naslednje podpise na isti napravi. Korak za korakom: vodnik za nastavitev zaupanja v Adobe in odgovor v FAQ.

E-podpis brez računa in brez mesečnih omejitev

Večina „brezplačnih” podpisnih storitev na trgu ima v resnici omejitve — 3 do 5 dokumentov mesečno, obvezno odpiranje računa, možnost podpisa zgolj tistih dokumentov, ki vam jih oni pošljejo. FreeSign je dejansko brezplačen:

• Brez registracije. Brez računa, brez gesla.
• Brez mesečne omejitve. Podpisov ne štejemo.
• Brez plačila na dokument. Ni paketa „premium” ali „pro” — plačljive različice sploh ni.
• Brez nameščanja. Vse deluje v vašem brskalniku.

To je mogoče, ker datotek PDF nikoli ne shranjujemo (nimamo stroškov shranjevanja) in tečemo na infrastrukturi Cloudflare, kjer je cena posameznega podpisa zanemarljiva.

AI povzetek dokumenta v vašem jeziku — tudi v brskalniku

Preden podpišete daljši dokument, lahko z enim klikom ustvarite povzetek v vašem jeziku — v slovenščini, ne glede na to, v katerem jeziku je sam dokument. Tako kot pri podpisu celotna analiza poteka v vašem brskalniku: model umetne inteligence se enkratno prenese in teče lokalno na vašem računalniku. Vsebina vašega dokumenta ne pride niti k nam niti k nobeni zunanji AI storitvi — ne k OpenAI, ne h Googlu, ne k Anthropic. Funkcija je trenutno na voljo samo na namiznih in prenosnih računalnikih, ne na telefonih, s sodobnim brskalnikom; na telefonih ne deluje, ker je model za običajno mobilno napravo prevelik.

Podpisna ceremonija je na voljo v slovenščini

Sama podpisna ceremonija — celoten vmesnik, v katerem naložite datoteko, vnesete podatke, potrdite enkratno kodo in prenesete podpisani PDF — je na voljo v 29 jezikih: v vseh 24 uradnih jezikih EU (bolgarščini, hrvaščini, češčini, danščini, nizozemščini, angleščini, estonščini, finščini, francoščini, nemščini, grščini, madžarščini, irščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, malteščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovaščini, slovenščini, španščini, švedščini) ter v ukrajinščini, japonščini, korejščini, norveščini in islandščini. Jezik se samodejno prepozna na podlagi nastavitev vašega brskalnika; lahko ga ročno preklopite tudi v podpisnem ploščku.

Sam podpisani PDF je od jezika neodvisen — preverja se enako, ne glede na to, v katerem jeziku je ceremonija potekala.

Za produktne ekipe: integracija na vašem spletnem mestu

Če gradite portal ali aplikacijo, v kateri vaši uporabniki podpisujejo dokumente — lahko ceremonijo FreeSign vgradite kot okvir v svojo stran. PDF še naprej ne zapusti uporabnikovega brskalnika (niti vašega niti našega): datoteka potuje samo med vašo stranjo in okvirjem, podpisani dokument se vrača po isti poti. Brez API ključev, brez nastavljanja webhookov, brez zaupanja podatkov.

Celotna navodila: vodnik za integracijo. Interaktivni demo: /demo/embed-signing.

Podpiši PDF zdaj